UMETNIKOV POGUM

Na vsaki izdaji Festivala Maribor izstopa kakšen koncert, ki ga zaznamuje poseben zvezdniški sij.

Spored:

Ludwig van Beethoven: Uvertura »Leonora« št. 3, op. 72b

Johannes Brahms: »Dvojni« koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102

Na vsaki izdaji Festivala Maribor izstopa kakšen koncert, ki ga zaznamuje poseben zvezdniški sij. Veseli smo, da nam je letos za enkratno sodelovanje na festivalu uspelo združiti tri izjemne glasbenike in vodilni slovenski orkester. Marko Letonja bo vodil Orkester Slovenske filharmonije, s katerim je bil v preteklosti kot umetniški vodja tesno povezan. Letonja je zdaj redni gost eminentnih svetovnih orkestrov in uglednih opernih hiš. Njegova mednarodna kariera je tako kar vznemirljiva, a je vrnitve k domačemu orkestru in v njegov Maribor vedno vesel. To je poseben dogodek tudi za nas.

Na Festivalu Maribor bo nastopil v družbi enakih: ob izvrstnem Orkestru Slovenske filharmonije se mu bosta pridružila zdaj že precej »naš« violončelist Nicolas Altstaedt in posebna gostja letošnjega festivala, norveška violinistka Vilde Frang. Vilde Frang je ena najbolj iskanih svetovnih glasbenic mlajše generacije, ki navdušuje s svojo lahkotno virtuoznostjo, poglobljeno muzikalnostjo in izjemno liričnostjo. Njen talent so prepoznali velikani glasbenega sveta, kot so Berlinski filharmoniki, sir Simon Rattle, Bernard Haitnik, Antonio Pappano, Herbert Blomstedt in Vasilij Petrenko.

Glasbeniki bodo stopili skupaj v interpretaciji Brahmsovega Dvojnega koncerta, ki sta ga V. Frang in N. Altstaedt že mnogokrat uspešno skupaj izvedla na velikih koncertnih prizoriščih. To zahtevno skladbo poznata do potankosti in ji ob vsaki novi izvedbi dodata nekaj spontanosti in svoj neponovljivi šarm.

Nato se bomo vrnili k letošnjemu slavljencu. Ludwig van Beethoven je svojo Tretjo simfonijo posvetil spominu na »velikega človeka«. Ugibanja, da je skladatelj mislil Napoleona, so na trhlih nogah in se je bolje sprijazniti s tem, da je imel Beethoven prej v mislih idealno človeško veličino, kot jo kažejo mitološke in zgodovinske osebnosti, denimo Prometej, ki se je žrtvoval za to, da je človeštvu prinesel ogenj – in ga razsvetlil tudi simbolično. To je Beethovna fasciniralo in je verjetno verjel, da prometejski žarek še tli v vsakemu od nas. Z močjo glasbe je želel razvneti ta žarek razumnosti in iz malega narediti »velikega človeka«.

Za tak razvoj je potreben pogum. Pogum, ki ga je Beethoven našel v branju velikih del preteklosti in ki mu je pomagal skozi eno najtežjih obdobij njegovega življenja. Prav v takšnem trenutku je nastala Eroica. Ta pogum, ki ga nedvomno potrebujemo tudi sami, nam pričujoči koncert zagotovo lahko vlije!